Ekološko permakulturno posestvo Pri Šuštarju. Številni študentje iz Slovenije in tujine z navdušenjem opravljajo svojo prakso na njegovi kmetiji, kjer poleg praktičnega znanja pridobijo tudi neprecenljivo izkustveno vedenje o trajnostnem načinu življenja. Primož je priznani permakulturni učitelj, ki pri svojem delu vedno izhaja iz etičnih načel permakulture – kot vede o trajnostnem načinu pridelave hrane in bivanja. Veliko svojega časa posveti opazovanju narave in išče medsebojne povezave med naravnimi procesi tako v rastlinskem kot živalskem svetu. To mu tudi omogoča, da lahko hitro najde naravno rešitev, ko pride do določenega problema. Saj pravi, da je permakulturni način razmišljanja drugačen, uči te odpravljati vzroke in ne posledice, usmerja te v delovanje, da s čim manjšim vložkom energije prispeš do cilja.
Na severni strani bajerja je zgrajena ena največjih spiralnih gred v Evropi, na kateri raste danes preko 100 različnih zelišč in začimbnic. Obrobje bajerja je namenjeno rastlinam za čiščenje vode. Danes po skoraj 30 letih razvoja, je njegova kmetija zelo blizu samooskrbi. 10 ha obdelovalnih površin namenja pridelovanju poljščin in zelenjadnic. Nadvse ponosen je na staro sorto rdeče koruze iz Rezije, ki jo je pred leti že imel, nato opustil. Danes jo zopet prideluje, saj so njegovi kupci neprestano spraševali kot v tistem znanem refrenu:« Gospod, tisto rdečo koruzo še imate?« Na poljih najde svoje mesto tudi ajda, saj sta z ženo Polonco najstarejšo hči poimenovala po tej čudoviti rastlini. Prideluje tudi proso, piro, krompir Kokro, buče Hokaido, maslenke in zukete, gomoljno zeleno, fižol, paprike in še bi lahko naštevali. Zaradi večjih obdelovalnih površin kolobari, da zmanjša možnost enostranskega izčrpavanja zemlje ter pojava bolezni in škodljivcev. Kvaliteten kompost pravi, da je največje bogastvo vsakega kmeta, zato skrbno kompostira vse organske odpadke iz svojega posestva.
Krškopoljski prašiči opravljajo še zadnje jesensko delo na poljih. Krškopoljske prašiče je pripeljal na posestvo z razlogom, saj so na poljih ostajali ostanki poljščin, prašiči vse to z veseljem pojedo, istočasno zemljo tudi gnojijo in orjejo. Preko poletja se zadovoljno gibljejo v ograjenem prostoru sredi gozdička, ko pa z njiv pospravi pridelke, nastopi čas, da prašiči z veseljem postorijo še preostanek dela na njivah. Ker so to izjemno inteligentne živali, takrat, ko ni električnega toka v pastirju, velikokrat pobegnejo, vendar se vedno vrnejo nazaj na hrano.
Permični kokošnjak primož seli po permakulturnem posestvu.Kokoši so v večjem številu prišle na kmetijo, ko je spoznal, da lahko poleg hrane, ki jo nudijo človeku, opravljajo tudi koristno delo v sadovnjakih. Naredil jim je premični kokošnjak in jih redno seli po posestvu. Prehranjujejo se s škodljivci istočasno negujejo in gnojijo področja okrog dreves. Ovce pase preko poletja na pobočju Grintovca, njihovo volno uporablja kot sestavni del visokih gred, na katerih prideluje tudi nekaj zelenjave, višek volne pa prodaja kot naravni izolacijski material za gradnje hiš. Njihova stanovanjska hiša, zgrajena pred 10 leti, je narejena iz domačega lesa, posekanega na pravo luno, za izolacijo je uporabljena ovčja volna domačih ovc. Pravi, da tekom let opažajo izjemno dobro klimo v hiši, ki pozitivno vpliva na celotno družino, otroci so veliko bolj ustvarjalni, umirjeni, hitreje se tudi učijo.
Na severni strani bajerja je zgrajena ena največjih spiralnih gred v Evropi, na kateri raste danes preko 100 različnih zelišč in začimbnic. Obrobje bajerja je namenjeno rastlinam za čiščenje vode. Bajer na posestvu ravno tako opravlja več nalog, služi kot bivališče za race, žabe, preko zime z vodnim odsevom v sončnih dnevih ogreva spiralno zeliščno gredo, uporabi se lahko kot požarni bazen ali bazen za ohladitev v vročih poletnih dnevih. Zeliščna spiralna greda je narejena iz okoliških kamnov, ki preko dneva zbirajo sončno toploto in jo nato preko noči oddajajo rastlinam. Na njej danes raste preko 100 različnih zelišč in začimbnic. Primož rad raziskuje in eksperimentira, tudi slamnate visoke grede na kmetiji so lanskoletni poskus, z zadovoljivim pridelkom.
Rad dela z živimi bitji, kot so rastline in živali, še raje pa opazuje spremembe. Ko je vse v ravnovesju, odpadejo tudi večje težave z boleznimi in škodljivci. Počuti se kot krmar na čolnu, ki z malimi zavesljaji lahko spreminja smer.
Najbolj ga veseli, da ima danes že kar nekaj posnemovalcev, saj svoje znanje z veseljem predaja tako mlajšim kot starejšim, ki jih trajnostni načini rokovanja z naravo zanimajo.
Avtor članka je Alenka Henigman.
Foto: Domen Zupan, Alenka Henigman
Članek je bil objavljen v reviji Rože & VRT.