Osnove kompostiranja

Kompost je bogat s hranili, ki jih rastline in drugi zemeljski organizmi potrebujejo za svojo rast. Na tla ima številne koristne učinke, kot je izboljšava strukture tal, gnojilo, vir humusa, huminskih kislin in drugih oblik stabilne organske snovi ter vir hrane za talne organizme.  Najpreprostejše, kompost naredimo tako, da na kup zložimo organsko snov in počakamo, da ta razpade v kompost. Ostaja ogromno različnih načinov, kako pridobiti kvaliteten kompost. Prav tako je dobro, če razumemo procese, ki se dogajajo ob razpadu organske snovi. Osnove kompostiranja bomo predstavili v tem članku, v nadaljnjih pa se bomo bolj podrobno lotili posameznih tehnik, kot je vroče kompostiranje, bokaši, kompostiranje z deževniki in drugih.

Kako kompost nastane?

Osnovni proces v katerem nastane kompost je razgradnja organske snovi. Razgradnja ne poteče sama od sebe, ampak jo izvajajo organizmi, ki jim ta organska snov predstavlja hrano. Najpomembnejši razgrajevalci so bakterije in glive, poleg teh pa še množica žuželk, deževnikov, praživali, nematod in drugih talnih organizmov. Kako učinkovit bo proces razgradnje je odvisno od organske snovi, ki jo uporabimo in okoljskih dejavnikov, kot so vlažnost, temperatura in prisotnost kisika v kompostu oz. zračnost. V naravi se kompostiranje dogaja nenehno (npr. gozdna tla), kjer mikrobi metabolizirajo organsko snov, to pa nato pojedo in izločijo različni nevretenčarji. Posledica je tega je, da v naravi vse stvari krožijo in podpirajo nadaljnjo rast rastlin in drugih organizmov. Če se boste ozrli po naravi, boste opazili, da narava ne pozna smeti. Zakaj ne? Ker se vsa odmrla biomasa skompostira!

Sestavine dobrega komposta

Organska snov predstavlja hrano za organizme, ki jo razgrajujejo. Najpomembnejša elementa v tej »hrani« sta ogljik (C) in dušik (N). Ogljik predstavlja vir energije za razkrojevalce, medtem ko iz dušika izdelujejo proteine, kar jim omogoča nadaljnjo razgradnjo organske snovi, rast in razmnoževanje. Za kvaliteten kompost je pomembno pravo razmerje med dušikom in ogljikom v organski snovi. Vsaka oblika organske snovi pa ima to razmerje drugačno. Organska snov bogata z dušikom je navadno vlažna, zelena ali pa ima izrazit vonj (npr. travni odkos, ostanki od kosila, živalski iztrebki). Ogljik je v večjem deležu zastopan v organski snovi, ki je suha, rjava (npr. listje, slama, žagovina). Optimalno razmerje med ogljikom in dušikom v kompostu je med 1:25 do 1:30. Če je v kompostnem kupu več ogljika bo kompost nastajal dlje časa, izgubili bomo tudi na volumnu komposta. Če je v kompostnem kupu preveč dušika, pa bo ta začel smrdeti (komposti kup bo zapustil v obliki amoniaka – NH3), postal bo bazičen in »masten«, začeli se bodo odvijati anaerobni procesi (takšni, ki ne potrebujejo kisika). Drugače rečeno, organska snov bo začela gniti in ne kompostirati. Pravilo, ki sicer ni najbolj natančno, je, da dobimo pravo razmerje med ogljikom in dušikom, če zmešamo ¼ z dušikom bogate snovi in ¾ z ogljikom bogate snovi. Poleg razmerja med ogljikom in dušikom mora biti organska snov ravno prav vlažna. Ta naj bo med 40% in 60%. Enostavno to preverimo tako, da v pest vzamemo nekaj nekaj organske. Če jo stisnemo in iz nje priteče nekaj vode, potem je prav vlažna. Če se iz nje cedi, že preden jo stisnemo je definitivno premokra, če pa iz nje kljub stisku pesti ne priteče nič vode, je preveč suha. Premoker kompost začne gniti in smrdeti, v presuhem pa se proces razgradnje zelo upočasni. Največ se bomo naučili iz prakse in pozornega opazovanja kompostiranja.

Razmerja med ogljikom in dušikom v organski snovi, ki jo običajno kompostiramo je:

Še eden izmed ključnih elementov za uspešno kompostiranje je kisik. Kompostiranje je aeroben proces, kar pomeni, da organizmi, ki razgrajujejo organsko snov za svoje življenje potrebujejo kisik. Ta bo v kompostnem kupu prisoten, če bo ta zračen in rahel. Najlažje to naredimo tako, da kompostni kup premečemo z vilami, vendar je to odvisno tudi od tehnike kompostiranja in uporabljenega materiala. Če je v kompostnem kupu slama ali listje je ta navadno bolj zračen. Večjo zračnost bomo vzdrževali tudi s primerno vlažnostjo komposta.

Kako vse lahko kompostiramo?

Podrobneje bomo posamezne tehnike kompostiranja razložili v nadaljnjih člankih. Za pregled pa naj omenimo štiri najpogostejše tipe kompostiranja.

Hladno kompostiranje

Hladno kompostiranje je pri nas najbolj razširjen način kompostiranja.Najlažja in najpogostejša tehnika kompostiranja je hladno kompostiranje. Je tudi najpočasnejši in najmanj učinkovit način kompostiranja. Pri hladnem kompostiranju postopoma ustvarjamo kompostni kup, ko nanj odlagamo različne organske odpadke iz kuhinje ali vrta. Z majhnimi ukrepi, kot so dodajanje dodanega ogljika (listje, slama), občasnim premetavanjem kupa ali naselitvijo deževnikov, lahko dobimo kvaliteten kompost.

Vroče kompostiranje

Je najhitrejša, a najzahtevnejša tehnika kompostiranja. Če za pripravo kompostnega kupa uporabimo primerno organsko snov in če ga redno premetavamo, lahko dobimo izvrsten kompost že v 18 dneh. Pomembno je, da je kompostni kup velik med 1 m3 in 1,5 m3, da ga pravilno zmočimo in redno obračamo.

Kompostiranje z deževniki oz. vermikompostiranje

Vermikompostiranje je tehnika, pri kateri nam kompost naredijo deževniki. Za ta tip kompostiranja ni primerna vsaka organska snov, ampak le tista s katero se lahko hranijo deževniki. Navadno ga uporabljamo za kompostiranje organskih odpadkov iz kuhinje, zelenih rastlin, gnoja, itd.

Bokaši

Bokaši kompostiranje, je za razliko od ostalih načinov, anaeroben proces. Gre za fermentacijo pri kateri organske odpadke (kuhano hrano, čebulo, česen, meso ali ostale problematične ostanke) fermentiramo s pomočjo efektivnih mikroorganizmov. Ta tip kompostiranja nekoliko spominja na kisanje zelja (predvsem po vonju).

Poleg omenjenih tehnik, obstaja še obilo variacij in načinov kompostiranja, ki se med seboj razlikujejo predvsem po tem, kakšen material želimo kompostirati. Skupno vsem je, da na koncu kompostiranja dobimo dober kompost, poln hranil, organske snovi in koristnih talnih organizmov s katerim lahko izboljšamo tla.