Mala šola permakulture - E+ projekt 21-23

Kaj je Mala šola permakulture?

Mala šola permakulture je tečaj Društva za permakulturo, ki se je začel v obliki vikend delavnice osnov permakulture in drugih trajnostnih vsebin. Leto 2020 nam je dalo še dodatno motivacijo, da naredimo ta tečaj dostopen tudi na daljavo ter v manj koncentrirani obliki. Nastal je program Mala šola permakulture.

Mala šola permakulture, kot smo jo izvedli v letu 2022 v sklopu programa Erasmus+, je šestmesečni tečaj osnov permakulture z mentorsko podporo pri izvedbi lastnih individualnih projektov. Tečaj je potekal prek spleta od februarja do septembra 2022 - vsebine v različnih oblikah (foto, tekst, video, avdio, itd.) so udeleženci prejeli vsak petek, skupaj pa smo jih predebatirali še na tedenskih Zoom srečanjih. V osemnajstih tednih smo se dotaknili različnih tematik, od zgodovine in idejne zasnove permakulture, načrtovanja in gospodarjenja z naravnimi viri, oblikovanja socialnih okolij, vodenja projektov, pa vse do življenja v skupnostih in trajnostne ekonomije.

Po zaključku vsebinskega dela so si udeleženci izbrali projekt, ki so ga s pomočjo mentorjev načrtovali in izvedli čez poletje. Trikrat se je celotna skupina srečala tudi v živo, na lokacijah v Ljubljani in okolici.

Zakaj smo ustvarili MŠP?

Društvo za permakulture Slovenije so že v letu 1996 ustanovili zgodnji entuziasti za trajnostno življenje in gospodarjenje z zemljo. Že od samega začetka je poglavitna dejavnost društva ozaveščanje o okoljskih problematikah in širjenje znanja ter iskanje praktičnih rešitev znotraj slovenskega prostora. Del tega namena je seveda tudi druženje, izmenjava izkušenj, vzajemna pomoč in širjenje obzorij - s tem v vidu so slovenski permakulturniki obiskali veliko prostorov, posameznikov in skupnosti po svetu, ter pridobljena znanja (in včasih učitelje) pripeljali seboj v Slovenijo.

Že od vsega začetka je glavna izobraževalna dejavnost društva načeloma vsakoletna izvedba mednarodno priznanega tečaja permakulturnega načrtovanja (Permaculture Design Course), ki obsega 72 ur teorij, metod in tehnik, s katerimi posameznik ali skupina lahko načrtuje in upravlja posest na premišljen in trajnosten način. V vseh letih delovanja je društvo izobrazilo več sto udeležencev, nekaj od teh pa je permakulturno izobrazbo nadaljevalo tudi do diplome permakulturnega načrtovalca.

V zadnjih letih v društvu zaznavamo porast zanimanja javnosti za praktična znanja regenerativnega načina življenja, vendar pa je program PDC-ja precej intenziven in specifično usmerjen v delo z zemljo oz. posestjo (kmetijo, vrtom, itd.). Opažamo povečano povpraševanje po specializiranih izobraževanjih tudi v drugačnih oblikah in formatih.

Zato za začetnike organiziramo tudi predavanja in delavnice na temo osnov permakulture. Projekt Mala šola permakulture se je neuradno začel že leta 2016, ko sta člana Društva za permakulturo, Tina Pernuš in Jošt Kozelj, organizirala delavnico Permakultura kot način življenja. To delavnico sta s časom nadgradila in izvedla kot vikend oz. dvodnevno delavnico v sodelovanju s permakulturnim učiteljem Aljažem Planklom leta 2018 na Sončnem griču v Hrvojih. Po uspešni izvedbi sta delavnico ponovila še 2019 na kmetiji Vrhivšek na Frankolovem, tokrat s Katjo Stemberger.

V času med 2020 in 2021 smo v društvu zaradi izpada dogodkov in delavnic v živo začeli razmišljati o spletnih in hibridnih izobraževanjih, ki lahko na enostaven način zainteresirani javnosti omogočijo dostop tako do statičnih vsebin o permakulturi v slovenščini, kot do povezovanja s somišljeniki ne glede na sposobnost potovanja do velikokrat odročnih lokacij po Sloveniji. Kljub temu prepoznavamo pomen in dodano vrednost druženja v živo na teh lokacijah, ki poleg oddiha v naravi in socialnih stikov ponujajo tudi primere dobre prakse v trajnostnem načinu življenja.

Format

Teoretični del tečaja smo se odločili vzpostaviti statično in digitalno - torej na spletni učni platformi, ki nam omogoča dinamično in enostavno podajanje tekstovnih, slikovnih, video, avdio in interaktivnih vsebin. Izbrana platforma nam poleg omenjenih vsebin ter sledenja napredku udeležencev omogoča tudi funkcijo zaprtega socialnega omrežja. Skratka na platformi so udeleženci lahko dostopali do teorije ter jo v roku enega tedna predelali po lastnem tempu in razpoložljivosti, izpolnjevali domače naloge in aktivnosti, ter komunicirali na forumu.

Vsakega od osemnajstih modulov vsebine z različnih področij permakulture in sorodnih trajnostnih praks smo udeležencem dostavili ob petkih, na voljo pa so imeli tudi celotno vsebino za nazaj.

Ob četrtkih popoldne in petkih dopoldne so se udeleženci imeli možnost udeležiti Zoom srečanj, kjer smo se družili in pogovorili o tematiki tedna, potencialnih vprašanjih in domačih nalogah oz. samostojnih aktivnostih.

Vsebine

Vsak tedenski modul vključuje tekst s slikami dolžine branja 10-30 min, ki predstavi bistvo tematike. Kot dodatno razlago, ponazoritev ali razširitev vsebine modul vključuje še video ali zvočni posnetek, včasih tudi podkast, ter dokument z viri in povezavami, ki jih lahko posameznik glede na lasten interes raziskuje naprej. Poleg teh vsebin je del modula tudi naloga oz. aktivnost, ki udeležencu pomaga bolje razumeti ali izkusiti tematiko. Za zaključek modula smo dodali še kratek vprašalnik na dotično tematiko, ki pomaga udeležencu ponoviti prebrano in nam da povratno informacijo o razumljivosti vsebine.

V glavnem je te vsebine producirala ekipa projekta, nekaj pa smo jih črpali tudi od članov društva z različnimi specializacijami.

Ker smo si tečaj zamislili kot celosten uvoden pregled permakulture in možnosti, ki jih ponuja v praksi, smo vsebino zasnovali v štirih sklopih:

Uvod

• Razvoj in definicija permakulture
• Etike permakulture
• Načela permakulture
• Področja permakulture

Skrb za naravo

• Osnove ekologije
• Sistemsko razmišljanje in načrtovanje
• Permakulturne tehnike
• Naravna gradnja

Skrb za ljudi

• Bivanjska kultura
• Dragon Dreaming
• Sociokracija
• Svetovni nazor

Skrb za prihodnost

• Prenos znanja
• Skupnosti in ekovaška naselja
• Trajnostna ekonomija
• Trajnostni aktivizem

Potek tečaja

Ker je bil program z namenom dostopnosti zasnovan hibridno, smo se tekom večine tečaja družili prek Zooma, foruma in drugih spletnih orodij - kar pa ne pomeni, da se nismo srečali tudi v živo. Te dogodke smo načrtovali skupaj z udeleženci glede na njihove potrebe in želje. Izkazalo se je, da so srečanja pripomogla h gradnji odnosov v skupini in nas motivirala tudi med obdobji dela na daljavo.

 

29.1.22 - Gnezdo, LJ - Prvo srečanje skupine

Prvič se je cela skupina srečala hibridno (pol v živo, pol prek Zooma). Predstavili smo ji potek tečaja in izvedli prvo izmenjevalnico.

februar - maj 22 - Teoretičen del tečaja

Vsak teden smo najprej individualno, potem pa še skupaj raziskovali novo vejo permakulture.

4.6.22 - Krater, LJ - Srečanje udeležencev

Po zaključku teoretičnega dela smo se spet srečali, evalvirali tečaj in razmišljali o praksi in samostojnih projektih.

junij - september 22 - Praktičen del tečaja

Udeleženci so individualno (s pomočjo mentorjev) načrtovali svoje projekte in jih vsaj deloma tudi izvedli.

16.9.22 - Gutnikova domačija - Zaključno srečanje

Na zaključnem srečanju smo si predstavili svoje projekte in načrte, evalvirali prakso in se družili še s člani Društva za permakulturo in širšo skupnostjo.

Praksa

Po koncu 18-tedenskega teoretičnega dela tečaja ter po vmesnem srečanju v živo so udeleženci začeli načrtovati lastne projekte. Udeležence smo poskušali usmeriti v izbiro projektov, ki so dovolj enostavni, da jih lahko izvedejo v treh (poletnih) mesecih. Od njih je bilo pričakovano, da sledijo metodi permakulturnega načrtovanja, ki so jo spoznali tekom tečaja, in ustvarijo končen izdelek - permakulturni načrt, ter ga vsaj deloma tudi izvedejo.

Tekom poletja so si udeleženci glede na lastne potrebe izbrali mentorja, ki jim je bil v pomoč in podporo pri projektu.

Nekateri udeleženci so po priporočilih izbrali enostavne projekte in jih v večji meri tudi izpeljali. Drugi so se lotili zahtevnejših, zato so na zaključnem srečanju predstavili le načrte.

Nekaj udeležencev je načrtovalo svoj oz. družinski vrt, parcelo ali posamezne elemente v vrtu - npr. sistem kompostiranja ali visoke grede. Nekateri pa so se lotili kompleksnejših projektov, kot so skupnostni vrt in skupnostni kompostniki. Spet drugi so se odločili za bolj osebne ali socialne projekte, kot so pisateljska, fotografska praksa, ali timski poslovni projekt.

Predstavitev projekta renovacije kmečkega dvorišča

Predstavitev projekta renovacije kuhinje

Idejni kolaž projekta skupnostni vrt Zlato kolo

Načrt projekta skupnostni vrt Zlato kolo

Projektna dokumentacija za vrt Most na Soči - analiza

Projektna dokumentacija za vrt Most na Soči - načrt

Predstavitev projekta Posestvo Žabljek

 

 

 

 

 

Eva M. E. - operacija zaslonka

Eva si je postavila izziv na področju fotografije, s katerim je usmerjeno opazovala naravo.

Eva je izbrala projekt, ki ga je lahko izpeljala kljub ostalim obveznostim in zanj ustvarila permakulturni načrt. Izhajala je iz svojega cilja, da posname 3 fotografije na način aperture, jih uredi in objavi na spletni strani. Definirala je robne pogoje, vire in druge okoliščine, ki bodo vplivale na izvedbo, pripravila časovnico in analizo elementov, ter načrt izvedbe.

V evalvaciji je zapisala, da se ji prednost permakulturnega načrta zdi sistematičnost, ki pripomore k temu, da je izvedba enostavnejša. Pri izvedbi je opazovala izzive - npr. težavnost fotografiranja v kratkih dnevih z malo svetlobe in nizkimi temperaturami - in že poiskala potencialne rešitve za naprej.

Evin projekt je za ogled v celoti na voljo tukaj, njena fotografija pa tukaj.

Eva K. - kompostiranje

Eva je za projekt izbrala vzpostavitev sistema kompostiranja na domačem vrtu. Postavila je kompostnik za hladno kompostiranje in škatlo za vermikompost.

Njen cilj je bil, da se s to aktivnostjo tako spozna s procesi kompostiranja, kot vnese v domače gospodinjstvo in vrt reciklažo bioloških odpadkov v uporaben kompost.

Zastavila si je jasne in merljive cilje, analizirala lokacijo, dane vire in omejitve ter sestavila načrt izvedbe s časovnico.

Čez poletje je projekt izvedla in naredila načrt vzdrževanja. V evalvaciji projekta je napisala, da ji je načrt koristil predvsem zaradi časovnice in s pripravo na potencialne probleme med izvedbo. Izrazila je tudi, da ji je načrt pomagal začeti projekt in ji dal oprijemljive in koristne rezultate.

Evin projekt je za ogled v celoti na voljo tukaj.

Nuša R. - dvoriščni vrt kmetije

Nuša je s projektom želela bolje izkoristiti potencial kmečkega dvorišča in integrirati potrebe kmetije, družine in splošnega izgleda prostora.

Za potrebo načrta je podrobno analizirala elemente kmetije in njihove medsebojne interakcije, kot tudi dejavnosti, ki se izvajajo na kmetiji in obnašanja njenih prebivalcev (npr. poti, navade in želje). Podrobno je pregledala trenutno stanje in opazila več elementov, ki ne delujejo več optimalno in so potrebni obnove.

Nuša je predvidela, da projekt zaradi kompleksnosti in obsežnosti investicije ne bo končan v sklopu projekta MŠP, vendar pa je že s samim načrtom naredila velik korak proti uresničitvi. V načrt je vključila več novih oz. nadgrajenih elementov, kot so zbiralniki deževnice, gozdni in gobji vrtički, premični kokošnjaki, kompleksnejše trajne zasaditve in večnamensko uporabo površin, premestitev določenih dejavnosti na bolj smiselne lokacije, ... Nušin projekt je za ogled v celoti na voljo tukaj.

MŠP v šolstvu

Ker smo program oblikovali za mlade in se je uspešno izkazal v prvi izvedbi, smo ga želeli predstaviti in testirati tudi v okolju formalnega izobraževanja. S tem želimo približati alternativne trajnostne tematike mladim v šolah in na dolgi rok razviti sodelovanja z izobraževalnimi instituacijami in odločevalci v šolstvu.

Delavnica na BTŠ Naklo

1.12.22 smo za Biotehniški center Naklo izvedli delavnico o permakulturi. Vsebinsko smo se dotaknili vprašanja ‘Kaj je permakultura?’ in permakulturnih etik, načel ter področij. Delavnica je trajala 3 ure, udeležilo pa se je je 20 študentov višjih strokovnih programov ter nekaj profesorjev. Delavnico smo izvedli interaktivno, s čimer smo spodbudili študente k razmišljanju izven okvirov svoje trenutne situacije in smernic formalnega izobraževanja.

Na delavnici smo uporabili tudi materiale, ki smo jih ustvarili z namenom prikaza kompleksnejših konceptov (karte, plakati). Študentje so se odzvali pozitivno, poleg alternativnega pogleda na trajnostne tematike jim je bil predvsem pri srcu dinamičen pristop in način predajanja informacij, ki ga je uporabil učitelj. Počutili so se vključene v proces in izrazili so nadaljnji interes za tovrstne tematike.