Kaj je PRMK?
Permakultura se izmika preprosti definiciji. Je kompleksen koncept, ki pomeni različnim ljudem različne stvari. V svojem jedru je celosten sistem načrtovanja, ki temelji na etikah in načelih. Obsega raznolika področja, od ohranjanja narave, kulturne krajine, agrogozdarstva, ekološkega kmetijstva in vrtnarjenja do načrtovanja bivališč, ekonomije in medčloveških odnosov ter jih med seboj smiselno povezuje z namenom, da ustvari človeške sisteme, ki zagotavljajo potrebe ljudi in obenem krepijo delovanje ekosistemov.
PERMAnentna (agri)KULTURA
Permakulturo sta na podlagi tradicionalnega znanja raznih skupin domorodcev v sedemdesetih letih razvila Bill Mollison in David Holmgren kot odziv na tedanjo ekološko in ekonomsko krizo z namenom, da ponudita nov model razvoja, ki temelji na razumevanju dogajanja v naravi. Izraz permakultura izhaja iz začetnega poimenovanja PERMAnentna agriKULTURA, ker sta se ukvarjala predvsem s trajnostno pridelavo hrane. Skozi razvoj in širjenje sistema načrtovanja, ki temelji na etičnem odnosu do narave in ljudi, danes permakulturo razumemo kot celosten pristop odgovarjanja na izzive današnjega časa (= permanentna kultura). Poleg proizvodnje hrane vključuje tudi vse ostale aspekte človeškega bivanja, kot so socialni odnosi, ekonomija, arhitektura, izobraževanje in drugi.
Etike
Etike permakulture so skrb za naravo, skrb za ljudi in pravična delitev presežkov.
Permakultura sloni na pozornem, preudarnem opazovanju narave in posnemanju njenih vzorcev, ki so opisani v permakulturnih načelih. V naravi se ob najmanjši porabi energije proizvede največ, kar je potrebno. Naravni ekosistemi učinkovito uporabljajo razpoložljive vire in energijo, brez nastajanja odpadkov ali nepotrebnih izgub. Če razumemo načela, po katerih ti ekosistemi delujejo, jih lahko prenesemo v različna področja našega življenja in s tem zagotovimo trajnost. Nekatera načela, ki jih permakultura uporablja pri načrtovanju trajnostnih sistemov so: opazuj in deluj, vključuj, ne izključuj, uporabi in ceni raznovrstnost in vsak element opravlja več funkcij ter je podprt z vsaj tremi drugimi funkcijami.
Permakultura združuje znanstvena dognanja s tradicionalnim
znanjem in odnosom do narave.
Plemenske skupnosti nas opominjajo na zavedanje, da smo ljudje del okolja v katerem živimo. To zavedanje je nepogrešljivo za zdravo in delujočo skupnost ljudi. Neposredno smo odvisni od zdravja prsti, vode in zraka. Vsak člen je pomemben in si zasluži pozornost in nego. Permakultura vnaša v vsakdanje življenje sistemsko razmišljanje, kjer smo ljudje in narava neločljivo povezani in del enega sistema - Zemeljske biosfere.
Permakultura presega trajnostno ravnanje, kjer le ohranjamo ali zmanjšujemo vpliv ljudi na Zemljo, ker z zavestnim načrtovanjem omogočamo in spodbujamo procese obnavljanja ekosistemov in skupnosti.
Etike so v splošnem obče sprejeta načela o tem kaj je prav in kaj narobe. Sistemi etičnih načel lahko nastanejo iz različnih vzrokov in jih najdemo v pravu, religijah, organizacijah, kulturah, itd.
Permakultura je celosten pristop, katerega namen je načtrovanje trajnostnih bivanskih in kmetijskih sistemov. Je gibanje, ki se ukvarja z okoljsko sprejemljivo uporabo zemlje in gradnjo stabilnih človeških skupnosti, skozi sodelovanje ljudi in narave.
Če je to cilj permakulture, potem ta narekuje, da je naše delovanje osredotočeno na sodelovanje in zaščito narave in ljudi. Kar je dobro ali slabo za naravo in ljudi pa ni odvisno samo od naših osebnih mnenj, ampak je nekaj kar lahko definiramo in merimo. Etike permakulture torej niso nekaj subjektivnega, ampak izvirajo iz opazovanj ljudi, narave in našega vpliva nanje. Etike so prvo sito za naše odločitve, njihov namen pa je, da zagotovijo konstuktiven odnos do narave, ljudi in ekonomije. To naredi permakulturo tudi posebno, saj je eden izmed redkih sistemov načrtovanja, ki se zavestno ukvarja z etičnostjo naših odločitev in dejanj v našem življenju in širšem okolju.
Spodaj si oglej slike in preberi kaj več o etikah.
permakultura
Ključen element permakulture predstavljajo tri etike - skrb za Zemljo - skrb za ljudi - pravična delitev presežkov, ter načrtovalska načela. Etike predstavljajo sito za naše odločitve, načrtovalska načela pa usmerjajo proces načrtovanja in zagotavljajo celostni pristop. Etike in načela so univerzalno aplikativna vodila, a glavna področja permakulturnega delovanja so razdeljena na 7 področij.
Načela
Bill Mollison in David Holmgren kot začetnika permakulture različno definirala načela. Skupna vrednost načel je, da so abstrakcija vzorcev, ki delujejo v naravi in zagotavljajo celosten pristop in trajnost v sistemih, ki jih načrtujemo. Razumemo jih lahko kot miselna orodja, ki nas usmerjajo h kreativnemu načrtovanju našega okolja in življenja v spreminjajočem svetu.
Bill Mollison načela razdeli na načela načrtovanja in načela odnosa. Načela načrtovanja nam pomagajo ustvarjati celostne sisteme. Načelo vsak element upravlja več funkcij v praksi pomeni, da kokoš (kot element kmetije), uporabimo na različne načine - poleg jajc in mesa, jih lahko uporabimo za kontrolo določenih škodljivcev v sadovnjaku ali njivi, dajejo nam gnoj in ogrevajo rastlinjak.
Načela odnosov nas usmerjajo h konstruktivnemu odnosu do izzivov s katerimi se soočamo. Načelo problem je rešitev nas opominja, da v problemih poskušamo najti rešitev.
Primer: zamočvirjen travnik na posestvu je primeren prostor za vzpostavitev ribnika, namesto da se ga trudimo izsušiti.
Holmgren je razdelal načela v eno skupino dvanajstih načel, ki so tako načela odnosov kot načrtovanja.
Mollisonova načela
načrtovanja in odnosa
Holmgrenova načela
Področja
Kot vemo se je permakultura razvila iz potrebe po trajnostnem kmetijstvu; od tu izvira tudi njeno prvotno ime - permanentna agrikultura. To področje se je sprva tudi najbolj razvijalo in je zato tudi danes najbolj prominentno. Seveda ta razvoj se in se mora nadaljevati, med drugim tudi zaradi bližnjih groženj kot so globalno segrevanje in ekstremne klimatske spremembe.
Vendar pa zdrav človekov odnos z naravo ni edino, kar je potrebno za trajnostni in kontinuirani razvoj človeštva. Osredotočiti se moramo tudi na odnose med posamezniki, v skupnosti in v povezavi z vsem okoljem, ki ga ustvarjamo.
David Holmgren tako opiše sedem domen permakulturnega delovanja. Vse domene izvirajo iz središčnih etik in načel ter se razvijajo najprej na osebnem, lokalnem in nato globalnem nivoju.
Oskrbništvo posesti in narave
Razumevanje narave in delovanje skupaj z njo, ne proti njej.
Bio-intenzivno vrtnarjenje, gozdni vrtovi, zbiranje in shranjevanje semen, ekološko kmetovanje, biodinamika, naravno kmetovanje, celostno upravljanje z vodo, živalmi in gozdom, regenerativno kmetijstvo, nabiralništvo.
Orodje & tehnologija
Uporaba lastnih virov za učinkovito pretvrajanje energije iz okolja v nam uporabne vire.
Ponovna uporaba in reciklaža stvari, tradicionalna orodja, krušne in lesne peči, goriva iz organskih odpadkov, biooglje, mikro-hidro, sončne in vetrne elektrarne, hramba energije, lokalizacija skupne infrastrukture.
Telesno & duhovno blagostanje
Sprejemanje odgovornosti za svoje zdravje in dobro počutje.
Celostna in komplementarna medicina, psihologija, znanje prednikov, joga, tai chi in podobne discipline, naraven porod, dojenje, zdrava prehrana, ...
Pravica do posesti & skupnostno upravljanje
Novi načini lastništva zemlje in sistemi odločanja v skupnosti.
Zadruge in socialna podjetja, skupnostno bivanje (co-housing) in ekovasi, open space tehnologija, tradicionalni načini lastništva zemlje, celostno upravljanje, sociokracija.
Vsa ta področja vključujejo veliko različnih metod, projektov, gibanj in idej. Po načelu vključevanja se lahko katera koli metoda imenuje permakulturna, če le sovpada s permakulturnimi etikami in načeli, saj to pomeni, da si prizadeva za podoben cilj.
Grajeno okolje
Infrastruktura, ki izboljša našo kvaliteto življenja in zmanjša dolgotrajne vplive na okolje.
Pasivna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, upravljanje z vodo in reciklaža vode, zemeljska gradnja, gradnja odporna na naravne nesreče.
Izobraževanje & kultura
Redefiniranje učnega procesa s spodbujanjem aktivnosti in ustvarjalnosti.
Samostojno učenje in učenje na domu (homeschooling), Waldorfsko ali Montessori izobraževanje, socialna ekologija, izkustveno učenje.
Finance & ekonomija
Alternativni ekonomski sistemi zmanjšajo odvisnost od krhkih denarnih institucij.
Lokalna ekonomija, kot so tržnice in partnersko kmetijstvo (community supported agriculture), lokalne in regionalne valute, deljenje lastništva prevoznih sredstev, etično investiranje in pravična trgovina, prostovoljno delo v zameno za hrano, bivališče in znanje (WWOOFing in podobne mreže).